Ko je sonce začelo zahajati se Martin ni ustavil do doseženega 65 km. Dva od ekipe sta mu morala pomagati zlezti na čoln. Čeprav mu vsi govorijo naj varčuje moči, nadaljuje proti oceanu z trmo in nezmanjšano močjo.
Sedaj je treba računati tudi na to, koliko dni je do zaključka. Ob večerji ni veliko jedel ali govoril, hitro se je umaknil v svojo sobo.
Čuti posledice, še posebno noge ga bolijo verjetno zaradi dehidracije, spi samo dve do tri ure na noč. Z Martinom sem bil na treh ekspedicijah, videl sem ga že utrujenega vendar nikoli tako kot sedaj. Breves bomo dosegli verjetno jutri, za tem pa iz kanala nazaj v reko, ki je znova lahko 20 km široka z visokimi valovi in oceanskim plimovanjem. Še vedno planiramo prihod 7 aprila v Belem.
