Martin Strel se je odloÄil, da bo ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije preplaval reko Dravo, ki povezuje 4 države, v dolžini 450 km od skupno 707 km.
Profesionalni maratonski plavalec Martin Strel, svetovni rekorder v etapnem in neprekinjenem plavanju, Äastni ambasador World Wildlife Fund od leta 1997, dobitnik državnega odlikovanja leta 2001, nominiran za Å¡portnika sveta leta 2003 v Monte Carlu, ki plava pod geslom za mir, prijateljstvo in Äiste vode, se je odloÄil, da bo ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije preplaval reko Dravo, ki povezuje 4 države, v dolžini 450 km od skupno 707 km.
Å tart bo 19. junija v kraju Toblach v Italiji, cilja pa 26. junija v Varaždinu na HrvaÅ¡kem, kjer se Drava izlije v jezero in kasneje v Donavo. Martin Strel bo ob reki Dravi predstavljal Äudovite turistiÄne toÄke, dravske splavarje, ki ohranjajo stoletno tradicijo, vedno ÄistejÅ¡o reko, potrebno za obratovanje verige dravskih elektrarn, kakor tudi Å¡portni ribolov in druge Å¡portne dejavnosti na in ob vodi. Projekt se bo kot že obiÄajno spremjal tudi preko spletne strani.
O reki Dravi:
Reka Drava izvira blizu avstrijske meje na ToblaÅ¡kem polju v Italiji. Pot po Avstriji zakljuÄi blizu Dravograda. Po 133 km poti in 148 m padca zapusti Slovenijo pri Ormožu in konÄa svojo pot pri Osijeku na HrvaÅ¡kem, kjer se izliva v Donavo. Na svoji poti povezuje alpsko in panonsko biogeografsko obmoÄje.
Drava ima fluvioglacialni vodni režim, kar pomeni, da ima najviÅ¡je vodne pretoke junija, v Äasu taljenja ledenikov, ko se pri veÄini drugih rek že kažejo posledice poletne suÅ¡e. Drugi vodni vrhunec doseže novembra, ko jo napolnijo jesenska deževja Å¡irokega alpskega zaledja. Padavinsko obmoÄje reke Drave v Italiji in Avstriji obsega 10.964 km2, na obmoÄju Slovenije pa Å¡e 2700 km2. Padavinsko obmoÄje v delu centralnih Alp opredeljuje osnovne znaÄilnosti pretokov reke Drave. Pritoki iz južnega dela povodja zaradi moÄnih vplivov sredozemske klime povzroÄajo kratkotrajne velike pretoke spomladi, Å¡e posebno pa jeseni, saj v povpreÄju enkrat v sto letih lahko dosežejo tudi veÄ kot 2800 m3/s, Äeprav je srednji letni pretok le 297 m3/s.
